Čista misel

Vse za en večer  za eno noč in za en dan,

eno telo in en  nasmeh, v njem si greh umiva dlan,

lepo je kadar mi lahko posodiš smeh,

v kričečih listih rdečih rož od naju dveh,

ki sanjava o soncu.

Tvoja čista misel je za svet,

ki se izgublja v stvareh,

ki so navidezne in zle,

krojijo nam usodo,

pridi, greva v tisti prvi svet,

ki je zapisan ti v srce,

in se odpira le takrat,

ko zacveti ljubezen.

Na obalah teh zrak je svež in mi diši,

ko pa zaidem v nemir se mi zazdi da ga več ni,

pomislim, kaj bo, če me jutri več ne bo,

kako bo svet brez mene zmogel in nebo,

saj sploh ne bo več sonca.

Ti pa praviš le, kaj smo ljudje,

navadne sence, sapice,

ki se izgubljajo v večer,

ko pade sonce v morje,

pridi, greva v tisti  prvi svet,

ki je zapisan ti v srce,

in se odpira le takrat,

ko zacveti ljubezen.