Novembra 2005 je bila dopolnjena trinajsta obletnica delovanja te sedaj že dobro uveljavljene glasbene skupine s Pivškega; v njej so se pred ducat leti zbrali štirje fantje, Simon Avsec – glas, Boštjan Požar – kitara, Peter Žnidaršič – bas in Marko Doles – bobni, zasedba pa ostaja ista od ustanovitve skupine dalje. Fantje imajo za seboj tri izdane CD plošče (Anje Pupedanju, 1995, Ante prupagandni balar, 1998 in zadnji izdani CD, ki ne boste verjeli, nima imena) in kopico koncertov širom Slovenije in v tujini (Makedonija, Bolgarija, Dalmacija, Srbija, Italija, Danska, Belgija, ZDA, Ukrajina...). Že kakih osem let zapored letno uspejo odigrati veliko število koncertov na najrazličnejših koncertnih prizoriščih. Večkrat so nastopali tudi kot Anademski pupevski pulpet, ki je kot pevski kvartet izvajal pretežno slovenske narodne pesmi, občasno pa tudi kakšno dalmatinsko. Poizkusili so se tudi v etno varianti Ante Upedanten Banda, ko so v roke vzeli stare akustične instrumente, ki bi jih ostali vrgli med staro šaro (akustična kitara, violina, berda in boben) in se z večglasnim petjem poigravali s svojstvenimi izvedbami pesmi vseh glasbenih zvrsti, od The Doors, Simone Weiss tja do dalmatinskih in srbskih narodnih, kar lahko preverimo na njihovi drugi plošči. Skratka brez zadržkov. Brez glasbenih meja.
     Sami pravijo, da se trenutno ne počutijo igrati v tej zasedbi, saj so vse etno etablirane skupine povzele način igranja, ki ga je uporabljal Ante. Odločili so se, da se posvetijo avtorski glasbi, svojemu pristopu k glasbenem ustvarjanju in to jim odlično uspeva. S spretnim mešanjem glasbenih zvrsti, dobro mero lastnega glasbenega izraza in čvrste interpretacije ter lastnim zvokom uspejo ohranjati identiteto, kot to uspeva malo kateri tovrstni zasedbi pri nas. Kritični in zabavni teksti odražajo poglede skupine na dogajanje okrog njih in čvrsto pripadnost okolju, v katerem živijo in delujejo, t.j. Pivki. Tudi z zadnjo ploščo so jasno pokazali svoje poglede na slovensko glasbeno sceno, saj je album atraktivnega videza, v leseno – kartonasti izvedbi, posnet na lastno snemalno opremo ter ročno natiskan v Hiši kulture v Pivki. Skratka manufaktura, ki v slovenski glasbeni produkciji nima para, kot tudi ne sama glasba.